Kurjenje odpadkov, zelenega odreza

Kurjenje odpadkov nas lahko zelo drago stane

1.      Pravilno kurjenje

Glede kurjenja samega in kurjenja odpadkov bi želeli našteti nekaj pomembnih dejstev:

-          tudi kurjenje dovoljenih energentov (drva, peleti, sekanci,…) potrebuje vesten in pravilen postopek priprave peči in goriva, saj je drugače izgorevanje nepopolno. Pri nepopolnem izgorevanju se tvori veliko več škodljivih delcev kot običajno, ti pa ogrožajo zdravje;

-          peči morajo biti redno pregledane in ustrezno vzdrževane, les pa ustrezno vlažen in primerne kakovosti;

-          novejše peči so tehnološko in energetsko naprednejše, zato je onesnaževal zraka pri kurjenju neprimerno manj.

2.      Kurjenje odpadkov

Z Uredbo o odpadkih je prepovedano odstranjevanje odpadkov s kurjenjem, puščanjem ali odmetavanjem v naravnem okolju. V peč ne sodijo naslednji odpadki:

- embalaža, papir, predvsem plastificiran ali voskan, tetrapaki;

- obdelan les (barvan, lakiran, drugače kemično obdelan), iverne plošče;

- plastika, guma;

- tekstil, usnje, umetno usnje;

- gospodinjski, organski odpadki in zeleni obrez;

- drugi gorljivi odpadki (plenice, vložki, tamponi, ...);

- odpadna maščoba, olje, motorno olje;

- nevarni odpadki (zdravila, barve, silikoni, čistila, baterije,...);

- vlažen, trhel les.

Kurjenje neustreznih materialov, še posebej odpadkov, ima za zdravje zelo škodljive posledice. Pri kurjenju se sprožajo različna onesnaževala, ki ogrožajo predvsem dihala in krvožilni sistem. Med njimi so: prašni delci (PM10, PM2,5), ogljikov monoksid (CO), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH; benzo(a)piren, obstojna organska onesnaževala (POPs) in dioksini). Še posebej so ogroženi otroci, starejši in nosečnice. S kurjenjem na lastnem zemljišču ogrožamo sebe, sosede in praviloma tudi širšo okolico, zato je takšno dejanje predvsem neodgovorno.

3.      Kurjenje zelenega odreza

Po uredbi o odpadkih tudi zeleni odrez in ostanki čiščenja vrta, trave, grmovja in drugih zelenih površin sodijo med odpadke. Kurjenje zelenega odreza v naravi je prepovedano, razen v izjemnih primerih, ki jih določa uredba (posamezne vrste rastlinskih ostankov iz kmetovanja od katerih pepel se uporabi za gnojenje, v gozdarstvu, okužene rastline). V takih primerih mora biti kurišče posebej organizirano, zavarovano in nadzorovano.

Navaden zeleni odpad lahko odstranimo na vsaj dva načina (Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom). Lahko ga razrežemo in kompostiramo v domačem kompostniku ali predamo v zato namenjene zabojnike, za katere poskrbi komunalna služba. Pri večjih količinah lahko naročimo poseben odvoz ali sami odpeljemo v zbirni center. Prav tako je zeleni odrez uporaben za zastirko kot zaščita pred izsuševanjem, pa tudi za izboljšanje strukture zemlje.

Prepoved kurjenja na prostem velja tako na lastnem dvorišču, kot v preostalem naravnem okolju.

Globa za posameznika, ki kuri odpadke na prostem, je precejšnja in znaša od 500 do 4.500 EUR, zato je še kako primerno, da z odpadki ravnamo v skladu s predpisi:

-          Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22, 113/23 in 13/25),

-          Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10 in 44/22 – ZVO-2),

-          Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14).

Julij, 2026